Zimske razmere in cestno prometna pravila

Zima in zimske vozne razmere so pravi preizkus naših voznih sposobnosti. In ne, ne govorimo o “driftanju” po zasneženem praznem parkirišču in zategovanju ročne zavore. Pogoj, da bomo zimo (tudi takšno z veliko snega) prevozili uspešno, je v prvi fazi tehnično izpravno vozilo, ki smo ga pripravili na zimske razmere, pa tudi naše znanje ter vse izkušnje, ki smo jih nabrali s kilometri vožnje v manj zahtevnih razmerah.

Pomen dobre kondicije nas in naših jeklenih konjičkov

Tukaj je obdobje z najkrajšim svetlim delom dneva. Meseca decembra nas svetloba razveseljuje le malce več kot 8 ur in 30 min. Občutno premalo, zato je skrb za imunski sistem in dobro kondicijo v tem obdobju še toliko bolj pomembna. Vožnja v temi, pa čeprav ob pozno popoldanskih urah, lahko močno uspava. Če temu dodamo še utrujenost po celodnevnem delu, monotonost vožnje po vedno isti cesti, (pre)toplo okolje v avtomobilu in sanjarjenje o večerni kopeli ali filmu, se nas hitro lahko loti zaspanost, ki znatno poveča naš reakcijski čas. Ta je v razmerah, ko se zavorna pot podaljša za tudi 5x in več, še kako pomemben faktor. Zato ohranjajmo dobro kondicijo in poskrbimo za spočitost. Urediti si je potrebno biološko uro, saj s tem ne skrbimo le za večjo varnost na cesti, ampak za celoten imunski sistem.

Svojo formo pa prenesimo tudi na svojega jeklenega konjička! Ustrezna priprava na zimo naj vključuje temeljit pregled vitalnih delov in pnevmatik. Poleg profila je treba preveriti tudi njihovo starost, saj globina profila ne pove nič o staranju materiala. Nova pnevmatika starejšega datuma izdelav, bo še posebej v mrazu nudila veliko slabši oprijem kot nova s polovičnim profilom. Poleg pnevmatik preverite še stanje akumulatorja, saj s padanjem temperatur pada tudi njegova moč (ob temperaturah blizu ledišča izgubi že 20 % svoje moči), ter stanje tekočin. Te se ob mrazu rade zgostijo, zato potrebujejo osvežitev, nadomestitev ali določen aditiv. Ob lepših dnevih pa avtomobilu privoščite tudi pranje (vključno s pranjem podvozja), ki bo z njega odstranilo škodljivo sol in ostalo umazanijo.

Megla in vidljivost

Zaradi svoje geografske lege in mnogih vremenskih vplivov se vozniki lahko vsakodnevno srečamo z mnogimi različnimi voznimi razmerami. Med njimi so najmanj pogoste prav zimske vozne razmere, ki so za nameček tudi daleč najbolj zahtevne. Poleg veliko vožnje po temi se vozniki spopadamo tudi z meglo, ki se lahko pojavi povsem nenadno in močno ovira vožnjo. Pravila za vožnjo v megli so:

• Pri vidljivosti do 50 metrov ne presezi hitrosti 50 km/h.
• Meglenke prižgemo, ko se vidljivost zmanjša na 50 metrov.
• Ne uporabljamo dolgih luči, saj se bo svetloba odbila in nas zaslepila.
• Meglenke uporabljamo, a jih vestno ugašamo (in po potrebi prižgemo nazaj).
• V kolikor vozimo v koloni, obvezno ugasnemo zadnje meglenke.
• Posebno pozornost posvetimo spremenjenim prometnim režimom (dela na cesti, vzdrževalna dela …).
• Če je megla pregosta za varno vožnjo, se na primernem mestu enostavno ustavimo.

Sneg in poledica

Vožnja po snegu in poledenelem cestišču je zelo specifična in zahteva dobro kondicijo ter popolno koncentracijo voznika. Poleg tega pa ob močnem sneženju iz cest izginejo tudi vse oznake, zasneži lahko celo prometne znake, tako da lahko prepoznamo le njihovo obliko, ne pa tudi celotnega pomena. To le kaže na to, kako pomembno je, da se pred vsako vožnjo po neznanih zasneženih cestah vprašamo, kako nujno je naše potovanje. Vožnja v takšnih razmerah izčrpa še tako dobrega voznika. Malce drugače je sicer z vožnjo po zasneženi cesti, ki jo dobro poznamo, a ob obilici snega se spremeni celotna pokrajina, kar lahko zmede našo orientacijo, povesijo se veje dreves, za ovinkom je morda prometna nesreča, naša zavorna pot pa je lahko tudi do 5x daljša … To je le nekaj vsakdanjih scenarijev iz zasneženih in poledenelih cest.

Kaj štejemo pod obvezno zimsko opremo oz. kako mora biti po zakonu opremljen avtomobil za vožnjo v zimi:

• 4 zimske pnevmatike (M+S) z najmanj 3mm globine profila ali
• 4 letne pnevmatike z najmanj 3mm globine profila + snežne verige v priboru
• vse 4 pnevmatike morajo biti enake po velikosti, vrsti in zgradbi
• na isti osi istega proizvajalca, profila, hitrostnega razreda in nosilnosti
• zimske pnevmatike so lahko nižjega hitrostnega razreda (največ za dva razreda) kot ga zahteva konstrukcijsko določena hitrost
• izjema: v priobalnem območju (ceste od Kozine do Sečovelj) veljajo za zimsko opremo vozil tudi 4 letne pnevmatike (verige v priboru niso potrebne)

Prehitevanje pluga je prekršek!

Še ena stvar, ki jo zagotovo ne bomo srečali drugje kot na zasneženem cestišču, je plug. Ti se podajo na ceste, ko zapade 10 cm snega. Pa veste, da večina plugov v širino prekoračuje predpisano dimenzijo standardnih vozil (tudi tovornjakov)? Na zadnji strani imajo tudi znak, ki prepoveduje prehitevanje, a mnogih to ne ustavi. Prehitevanje pluga ni le nevarno in nespametno, ampak velja tudi za prekršek, ki nas bo olajšal za 160 €. Poleg tega s prehitevanjem pluga ne pridobimo prav veliko na hitrosti, saj pred njim vozimo po zasneženi in verjetno poledeneli cesti.

Sneži, mi pa moramo na pot …

Vožnja v snegu je precej specifična in veliko bolj nepredvidljiva, nevarna ter zapletena. Zato je še toliko bolj pomembno, da se nanjo ustrezno pripravimo.

1. Preden sedemo v avto:

• Pred odhodom preverimo razmere na cestah. Vozni pogoji se ob močnejšem sneženju spreminjajo iz minute v minute. K sreči nam internet omogoča informacije iz ceste v realnem času, kar nam lahko prihrani veliko časa in nevšečnosti.
• Pomislimo na svojo obutev – če imamo obute močne in trde čevlje, se obvezno preobujmo, saj želimo čutiti pedalke pod svojim stopalom. Zasnežene čevlje pa očistimo, saj zaradi plasti snega na podplatu lahko noga hitro zdrsne s pedalke.
• Obvezno preglejmo pnevmatike. Zimska pnevmatika ob previsokem ali prenizkem tlaku v pnevmatiki ne bo nudila optimalnega oprijema.
• Očistimo avtomobil in stekla, saj nas v nasprotnem primeru lahko doleti kazen, povzročimo pa lahko tudi prometno nesrečo. Sneg s strehe avtomobila lahko odpihne proti vozilu, ki vozi za nami, ali pa ob sunkovitem zaviranju preseneti celo nas.
• Pred vsako potjo preverimo tudi stanje v posodi s tekočino za pranje stekel (in luči). Ta naj bo polna, vodi pa dodajmo dovolj sredstva proti zamrzovanju! Preveriti je treba pa tudi iztrošenost brisalcev, saj se pozimi radi poškodujejo, brez njih pa je vožnja nemogoča.
• Za vsak slučaj si pripravimo tudi “paket za preživetje” (odeje in topla oblačila, prigrizki, pijača, osvežilni robčki, manjša lopata za kidanje) in ne pozabi, da je pozimi vedno treba voziti s polnim tankom, ki omogoča gretje tudi v 12-urnih zastojih!
• V slabši vidljivosti ročno vklopimo luči vozila. Pomembno je, da tudi svetila na vozilu delujejo pravilno ter da so očiščena. Novejša vozila imajo večinoma avtomatsko prižiganje luči oz. dnevne luči ne svetijo dovolj, zato moramo v slabši vidljivosti sami poskrbeti in jih ročno vklopiti.

2. Na cesti:

• Zmanjšajmo oz. prilagodimo hitrost, saj zasneženo cestišče omogoča le 30 % oprijema v primerjavi s suhim cestiščem. Zato se močno podaljša naša zavorna pot, ki v kombinaciji z zmanjšano vidljivostjo lahko vodi v katastrofo.
• Povečajmo varnostno razdaljo – ta naj znaša vsaj 2x toliko kot v normalnih voznih pogojih. Z 2 sekund jo torej povečaj na vsaj 4 sekunde, po potrebi pa tudi več. Bolje preveč kot premalo.
• Vozimo z občutkom in preden se podamo na prometno cesto, na varen način skušamo preveriti, koliko imamo oprijema (močno pritisnemo na zavoro), nato pa pozabimo na sunkovite gibe in močne pritiske pedal.
• Po potrebi se ustavimo in očistimo avtomobil … To pomeni VSA stekla in luči, tablico pa tudi sneg s strehe avtomobila. Posebno pozornost posvetimo LED lučem brez možnosti pranja, saj te ne oddajajo toplote in ne topijo snega.
• Pomislite na druge udeležence v prometu. Vožnja za veliko ljudi predstavlja enega večjih motoričnih izzivov že na suhi cesti. Pomislimo na to in vozimo strpno, brez ogrožanja sebe ali drugih.
• Spremljajmo stanje na cestah. To lahko storimo s poslušanjem radia in prometnih informacij, ali pa prosimo sovoznika, naj preveri razmere na eni od mnogih aplikacij.
• Naučimo se pravilnega manevriranja. V primeru izgube oprijema s cestiščem je avtomobil (z malo prakse) povsem mogoče “ujeti” in varno iziti iz situacije. Manevra nas bodo naučili na vseh treningih varne vožnje.

Na pot se odpravimo dovolj zgodaj in pozabimo na omejitve hitrosti

Slednje se sliši sicer precej mamljivo, a ne pozabimo, da vožnja po zasneženem cestišču zahteva veliko nižje hitrosti od “zapovedanih”. Vožnjo je vedno treba prilagoditi razmeram na cesti. Če je vidljivost minimalna, seveda ne moremo voziti 90 km/h niti po avtocesti, kaj šele po lokalnih cestah …

V Sloveniji na cestah sicer veljajo naslednje najvišje dovoljene hitrosti:

• 130 km/h - na avtocestah,
• 100 km/h - na cestah, rezerviranih za motorna vozila,
• 90 km/h - na vseh ostalih cestah izven naselja,
• 50 km/h - na cestah v naselju,
• 30 km/h - na območjih omejene hitrosti,
• 10 km/h - v območjih umirjenega prometa in v območjih za pešce.

A kot rečeno, to so najvišje dovoljene hitrosti, ki niso obvezujoče, sploh pa ne v slabih voznih razmerah. Še več, pozimi nastopi veliko drugih omejitev (svetlobne table, ki opozarjajo na zmanjšano hitrost, prepoved prehitevanja plužnih vozil, vožnja z le 50 km/h ob slabi vidljivosti …), vse to pa lahko znatno podaljša naš čas potovanja. Zato se na pot vedno odpravimo dovolj zgodaj, saj si verjetno ne želimo, da bi pogled iz ceste uhajal na uro in nam povzročal dodaten stres. Z nekaj predpriprave, ustreznim psihofizičnim stanjem, primerno vzdrževanem avtomobilom, dovolj zgodnjim odhodom in nekaj ustreznega znanja bo tudi vožnja po 20 cm snega povsem izvedljiva.

Kaj pa če vseeno obtičimo v snegu?

Kljub upoštevanju vseh zgornjih navodil in nasvetov je tudi ta scenarij povsem mogoč. A stvar sploh ni tako zapletena. Za začetek izklopimo sistem za nadzor spodrsavanja koles. Da, izklopimo, saj bo v nasprotnem primeru računalnik v kolesa poslal premalo moči. Potem pa prvo pravilo – nizki obrati. Nikar ne pritiskajte pedalke za plin, saj se bodo kolesa začela vrteti v prazno in na ta način ustvarila še bolj trdovratno past. Kolesa naj bodo poravnana in prosta snega, zato bo treba včasih tudi malce kidati. Odstranite tudi sneg izpod avtomobila in se z nizkimi obrati skušajte izkopati. Če ne bo delovalo, za pomoč prosite sočloveka, ki naj izvede “klasični zimski manever”, z zibanjem avtomobila naprej–nazaj, vi pa v ritmu zibanja dodajajte plin. Če tudi to ne bo delovalo, lahko pod pogonska(!) kolesa položite kos preproge (večja kot je, boljše bo) in skušate izpeljati po njej. Preprogo lahko nadomestite (če je to mogoče) tudi s peskom ali soljo za posipanje cest. V skrajnem primeru lahko iz pnevmatik spustite nekaj zraka in na ta način povečate površino kontakta pnevmatike s cestiščem. Tudi to omogoča več trenja in nas lahko izkoplje “iz jame”, vendar se zavedajte, da je treba pnevmatike napolniti TAKOJ, ko zapelješ na cesto. Če odpove vse to, pa bo verjetno treba poklicati asistenco.