Zgodbe s ceste 3 MIN

Nova sezona, stari izzivi: motoristi, pametno na cesto!

Začetek motoristične sezone prinaša svežo energijo in odprte ceste, a tudi povečana tveganja, ki jih prinese neizkušenost, slabša kondicija in spomladanske razmere na cesti.


Pomlad ni le čas, ko zamenjamo jakne za vetrovke in skodelico čaja za sončna očala. Je tudi čas, ko motoristi po dolgem zimskem premoru znova poženejo svoje jeklene konjičke po cestah – z občutkom svobode, vetra in adrenalina. A z začetkom motoristične sezone prihajajo tudi znani izzivi, ki se vsako leto znova vračajo: zmanjšana vidljivost, neustrezna kondicija, podcenjene razmere na cesti in – prepogosto – prevelik ego.

Ceste niso iste kot jeseni

Prvi kilometri so lahko varljivi. Ceste po zimi niso več takšne, kot so bile ob koncu lanske sezone. Pesek, ostanki soli, udarne jame in hladna podlaga poskrbijo, da pnevmatike nimajo optimalnega oprijema – še posebej v prvih minutah vožnje, ko se guma še ne segreje. Vožnja, ki je bila lani »rutinska«, je lahko danes past. Še posebej nevarno je prvo deževje: takrat se na cesti dvignejo ostanki olj in prahu, ki ustvarijo izjemno spolzko plast. Če vaš motor nima ABS zavornega sistema, je dodatna previdnost nujna. In ne pozabimo: talne označbe, pokrovi kanalizacij in listje v ovinkih so v teh razmerah lahko drseči kot led.

Kondicija in koncentracija: ključna aduta začetka

Zimo smo preživeli v drugačnem ritmu. Telo se je odvadilo dolgotrajnega sedenja v napeti drži, refleksi niso več enaki, mišični spomin je otopel. A motor ne čaka – zahteva usklajeno delovanje, dobro presojo in hitro odzivanje. Zato je pomembno, da začetek sezone ne pomeni vožnje na robu zmogljivosti, temveč postopno vračanje v ritem. Priporočljivo je, da prvi izleti potekajo v znanem okolju, na krajših razdaljah, brez sopotnika. Šele ko se telo in um znova uskladita, se lahko motorist res varno poda na daljše poti ali hitrejše odseke.

5 ključnih korakov pred prvo vožnjo

  • Tehnični pregled motorja - Preverite pnevmatike (tlak, obraba), verigo, zavorni sistem, olje, hladilno tekočino in svetlobno opremo.
  • Stanje opreme - Čelada naj bo nepoškodovana in pravilno pritrjena, zaščitna oblačila pa naj vključujejo vsaj ščitnik hrbtenice, rokavice, motoristične hlače in obutev.
  • Vidnost - Uporabljajte svetla oblačila z odsevnimi elementi in imejte vedno prižgane luči. Naj vas opazijo še preden vi opazite njih.
  • Mentalna pripravljenost - Ne vozite pod vplivom stresa, utrujenosti ali slabega razpoloženja – vse to vpliva na vašo presojo.
  • Obnovitev znanja - Tudi izkušenim motoristom koristi osvežitev na poligonu ali pri organiziranih treningih varne vožnje.

Statistika ne laže

Po podatkih Agencije za varnost prometa so motoristi povzročitelji več kot polovice prometnih nesreč, v katerih so udeleženi. Glavni razlogi: neprilagojena hitrost, napačne ocene razmer in precenjevanje lastnih sposobnosti. Zgovoren je tudi podatek, da je pri motoristih tveganje za smrt kar 50-krat večje kot pri voznikih osebnih avtomobilov. Vzroki niso vedno povezani s prometom samim, temveč pogosto z značajem vožnje: impulzivnostjo, tekmovalnostjo in željo po preizkušanju meja.

Zato velja poudariti: motoristična svoboda se ne meri v kilometrih brez omejitev, ampak v kilometrih, ki jih varno prevoziš in si jih zapomniš po lepih doživetjih.