Zgodbe s ceste 5 MIN

Kako zimske razmere škodujejo vašemu avtomobilu

Hitra in nestanovitna menjava letnih časov nam v zadnjih desetletjih povzroča veliko težav. Vzroki so dobro poznani vsem, dejstvo pa je, da planet in z njim naš ekosistem ne dohajata hitrega ritma sprememb, kar za sabo potegne mnoge posledice. Vremenski ekstremi in hitra izmenjava podnebnih pogojev ne predstavljajo le težav npr. prosto živečim živalim, ampak tudi našim jeklenim konjičkom.


Čeprav se avtomobilska industrija trudi dohajati hiter tempo klimatskih sprememb, se velikokrat zdi, kot da je narava vedno (vsaj) en korak pred njimi. Če so bila “pocinkana” podvozja pred leti večinoma v domeni skandinavskih držav, kjer se ceste solijo in preparirajo večji del leta, so danes naprodaj tudi v bolj južnih delih Evrope, npr. v Italiji. Pa to ni edini primer odziva avtomobilskih gigantov na podnebje. Pomislite na klimatsko napravo, ki je še pred nekaj desetletji veljala za luksuz, danes pa je zaradi ekstremnih poletnih temperatur postala del serijske opreme večine avtomobilskih znamk.

Avtomobil lažje prenaša poletje. Razlogov za to je več. Delovna temperatura avtomobilskega motorja je 90 °C, tej temperaturi pa je prilagojena tudi večina delov, ki jih najdemo pod pokrovom motorja. Če k temu dodamo še nekaj osnovnošolske fizike, ki nas je naučila, da se kovine ob večjih temperaturnih spremembah krčijo in raztezajo, je jasno, da je med letnimi časi prav zima tista, ki je najbolj neusmiljena do naših jeklenih konjičkov. Poleg tega je sol, ki se posipa po cesti, do avtomobila veliko bolj neizprosna kot poletni prah ali voda. Zato je pozimi vsem prevoznim sredstvom treba posvetiti nekaj več pozornosti, kot smo tega vajeni v toplejših mesecih.

Največji sovražnik podvozja in karoserije

Seveda je govora o že omenjeni soli, ki je nepogrešljiva komponenta pri odpravljanju poledice in čiščenju snega. Ta v ogromnih količinah ni dobra niti za nas in naša telesa, še manj pa za naš avtomobil. DARS na sezono v povprečju na ceste posuje 30 tisoč ton soli, po potrebi pa tudi več. Impozantne številke, glede na “razvejanost” našega avtocestnega križa, in le predstavljamo si lahko, kakšne učinke ima vsa ta sol na naš avtomobil. Sol namreč povzroča korozijo in je smrtni sovražnik kovin, zato so bolj izpostavljeni deli na spodnjem delu avtomobila vsako zimo na težki preizkušnji. Zavore, izpušna cev, lonec, pragovi, koloteke – to je le nekaj najbolj pogostih delov, ki jih rja napade najprej, od tod pa se hitro širi tudi na ostale kovinske dele.

--> Preventiva

Pred prvo poledico oz. močnejšim sneženjem lahko avtomobil odpeljete k strokovnjaku, ki bo podvozje zaščitil s posebnimi preparati na osnovi olj, ki nudijo določeno stopnjo zaščite, a se ob velikem številu prevoženih kilometrov relativno hitro izperejo in jih je treba ponovno nanesti. Vsekakor pa avtomobil med zimo vsaj enkrat preglejte pri mehaniku, ki bo prepoznal poškodovane dele, da jih lahko še pravočasno nadomestite. Predvsem pa redno perite avtomobil in nikar ne pozabite izbrati opcije z vključenim pranjem podvozja. Za obisk avtopralnice izberite primeren trenutek in skušajte avto v celoti posušiti, še preden pade tema, v nasprotnem primeru vam lahko primrznejo vrata.

Kaj pa stotine cevčic, cevi in jermenov?

Tudi guma in mraz nista največja prijatelja. No, če govorimo o zimskih pnevmatikah, je bojazen odveč – te so namreč ustvarjene za prenašanje ekstremnih temperatur in hitrosti, drugače pa je s cevmi, po katerih se pretakajo različne tekočine, in z jermeni, ki skrbijo za prenos moči oz. pogona. Guma namreč z mrazom otrdi in izgubi svojo prožnost, kar pomeni, da se lahko hitro pretrga ali pa se na njej pojavijo razpoke. Jermeni in cevi na avtomobilih, ki imajo za seboj že nekaj zim, so poškodbam podvrženi še toliko bolj, zato se jih splača redno pregledovati. Počena cev ali strgan jermen lahko na avtu povzroči nepopravljivo škodo.

--> Preventiva

Pred vsako zimo preglejte cevi in jermene. To ne pomeni, da jih le na hitro ošvrknete s pogledom, saj tako zagotovo ne boste opazili manjših razpok, ki pa lahko ob močnem padcu temperature že naslednji dan “napredujejo” v večjo razpoko, ki bo kmalu rezultirala v strganem jermenu. Tudi cevem je treba posvetiti enako mero pozornosti in se pregleda lotiti z močnejšo lučko. Pomislite, po eni od cevi se pretaka zavorna tekočina, brez katere zavore enostavno ne učinkujejo. Problematične niso le razpoke, vsaka nepravilnost ali zatrdelost gume naj se čimprej odpravi. V kolikor niste vešči gledanja pod pokrov motorja, svetujemo obisk avtomehanične delavnice.

Tudi akumulator lahko zazebe

Če smo zgoraj govorili o ceveh, se tukaj posvetimo še tekočinam. Tudi te lahko zamrznejo, vključno s kislino v akumulatorju, kar rezultira v nevoznem avtomobilu. Olje, antifriz, zavorna tekočina, tekočina v servo volanu pa tudi olje v menjalniku se ob močnem mrazu zgostijo do te mere, da postanejo “neuporabni”. Podobno je s kislino, s katero je napolnjen akumulator. Po zares hladni noči akumulatorju ne bo pomagalo niti dejstvo, da je čisto nov, čeprav je dejstvo, da bo iztrošen akumulator mrazu podlegel veliko hitreje, morda že pri 5 stopinjah pod ničlo. Poleg tega so akumulatorji pozimi tudi veliko bolj obremenjeni (brisalci, gretje sedežev, zadnjega stekla, stranskih ogledal … ), zato je pred padcem temperatur obvezno preveriti njegovo delovanje.

--> Preventiva

Žal je edini možni način, da se izognemo zgornjim težavam garažiranje avtomobila. No, vedno nam ostane tudi selitev v bolj tople kraje, a ta bo za večino izvedljiva še težje od izgradnje ali najema garažnega prostora. Edina prava preventiva sta redno vzdrževanje in pregledi. Na roko pa nam gre tudi narava, saj so “prave” zime v zadnjih dveh desetletjih skoraj izginile.

Posoda za gorivo ni tank!

Morda malce neposrečena igra besed, ki ponazarja, da tudi gorivo in rezervoar nista povsem imuna na nizke temperature. No, veliko je tudi odvisno od vaše izbire pogonskega agregata oz. “najljubše pijače” vašega jeklenega konjička. Dizelsko gorivo oz. nafta je bolj podvržena zamrzovanju kot bencin. Slednji zamrzne šele pri približno 50 stopinjah pod ničlo, nafta pa lahko zamrzne že pri temperaturi ozračja –20 °C. Prodajalci goriv se sicer prilagajajo vremenu, zato v zimskih mesecih zagotavljajo nafto, ki zamrzne pri nižjih temperaturah kot nafta istega proizvajalca, kupljena poleti. Zamrznjena nafta je veliko večja težava, kot se zdi na prvi pogled. Avto bo namreč treba spraviti na toplo, menjati filter goriva ter (ponavadi) doliti malce naftnega aditiva za nizke temperature.

--> Preventiva

Nafta in gorivo najlažje zamrzneta v skoraj prazni posodi goriva. Zato pozimi nikakor ne vozite (ali parkirajte) na “rezervi” oz. s skoraj prazno posodo za gorivo. Pomagajo tudi že prej omenjeni aditivi, ki nafti znižajo temperaturo ledišča, največ pa lahko storite sami in ob napovedi mrzle noči avtomobil parkirate na neizpostavljeno mesto, ga morda pokrijete ali pa zaščitite s kartonom.

Zgodbe s ceste - naslovnica

Nagradna igra

Osvojite skuter in druge privlačne nagrade

Sodelujte