Kako naučiti mladostnika voziti avto
Večini mladostnikov vožnja avtomobila predstavlja enega večjih mejnikov najstniških let. Temu se je pred leti prilagodila tudi zakonodaja, ki pod določenimi pogoji omogoča vožnjo že pri 16 letih, kar se je v preteklosti (predvsem v tujini) izkazalo za odličen ukrep. Vendar pa je v primerjavi s šolo vožnje za tovrstno početje potreben malce večji angažma družine, a je pred izpitno vožnjo mogoče nabrati veliko večje število kilometrov, kar je po vseh raziskavah še vedno najbolj učinkovito za učenje vožnje.
Če imate v gospodinjstvu nestrpnega najstnika, ki komaj čaka 16. rojstni dan, vi pa razmišljate, da si boste obuli čevelje (začasnega) inštruktorja, si preberite nekaj nasvetov, kako se učinkovito lotiti vožnje v vlogi spremljevalca. Še prej pa nekaj besed o zakonih. Po dopolnjenih 16 letih se lahko najstnik z opravljenim zdravstvenim pregledom in izpitom iz prve pomoči prijavi na tečaj CPP v šoli vožnje in po opravljenih 24 urah tečaja opravi še izpit iz teoretičnega dela na izpitnem centru. V šoli vožnje mora nato še zaključiti program praktičnega dela usposabljanja (20 ur vožnje).
Spremljevalec je lahko eden od staršev, posvojiteljev, skrbnikov, rejnikov ali druga oseba, ki je stara najmanj 27 let in ima veljavno vozniško dovoljenje B kategorije najmanj pet let, v evidenci pa nima več kot pet kazenskih točk. Več o pogojih na tej povezavi.
Praktični nasveti za uspešno osvajanje vozniških prvin
Kot spremljevalcu se vam sicer ne bo potrebno podajati v čiste osnove, saj bo za to poskrbel inštruktor v šoli vožnje med praktičnim delom usposabljanja, še vedno pa bo pridobljeno znanje potrebno obnavljati, zato naj se vsaka vožnja prične s predpripravo oz. načrtovanjem obeh udeležencev.
Predpriprava
Vsaka vožnja je v prvi vrsti učna ura, na katero se je treba ustrezno pripraviti. Preden se prvič podate na cesto kot spremljevalec, preverite, če imate urejene vse zakonske obveznosti in na pot nikar ne pozabite vzeti evidenčnega kartona vožnje in zdravniškega spričevala voznika. Preverite tudi, če imate ustrezno nameščeno tablico s črko “L”, ki jo namestite na levo polovico zadnje strani vozila. Če ima avtomobil kakršnekoli tehnične pomanjkljivosti (slaba sklopka, izrabljene zavore …) jih pred vožnjo obvezno odpravite!
Skupno načrtovanje
Z mladim voznikom se pred vsako vožnjo pogovorite in poskrbite za strukturirano učno uro. Razložite mu svoje namene in pričakovanja glede celotne izkušnje in posamezne učne ure, hkrati pa bodite pozorni na njegove želje in morebitne strahove. Veliko voznikov začetnikov ima npr. strah pred vožnjo po avtocesti, zato se vsaj v prvih mesecih nanjo nikar ne podajajte ob prometnih konicah, ampak za »trening« po avtocesti raje izberite nedeljo, ko so te bolj prazne, predvsem pa na njih ni velikih in »strašnih« tovornih vozil. Vseeno pa bodite pozorni na to, da mlademu vozniku po korakih omogočite učenje in napredovanje.
Vozita postopno
Nabiranje kilometrov je osnovni namen vožnje mladega voznika s spremljevalcem. Vendar pa naj bodo vsaj na začetku ti opravljeni na premišljen način in predvsem na cestah, ki so vozniku bolj ali manj znane. Pričetek vožnje naj bo v neposredni bližini doma po trasi, za katero se pričakuje, da jo bo prevozil največkrat. Na njej mora poznati vse nevarnosti in pasti, kot so nepregledna križišča, nagnjeno cestišče, poledica na mostu, kokoši na cesti, udarne jame …
Izberite prave termine
Tudi vožnja po lokalnih cestah zna biti ob nepravih urah za voznika začetnika precej »adrenalinska« in tiste manj zagnane voznike lahko hitro odvrne od želje po ponovni vožnji. Zato si vsaj za prvih nekaj mesecev za »poligon« izberite poti, kjer se bo mladi voznik lahko uspešno učil prometnih prvin. Vožnja v prometnih konicah mu (vsaj na začetku) ne bo omogočala veliko učenja, več bo »gašenja požarov« in manj strukturiranega učenja. Naporno bo tudi za vas, saj je bistveno, da kot spremljevalec ne izgubite živcev, povzdigujete glasu, komentirate početja ostalih udeležencev…
Vloga »inštruktorja vožnje«
Vaša navodila naj bodo kratka, jasna in predvsem pravočasna. Navodilom za pot naj obvezno sledi tudi razlaga o tem, kaj je potrebno storiti prej. Na primer: »Na naslednjem križišču zavij levo – torej preveri vzvratno ogledalo, vklopi smernik, preveri mrtvi kot …« Namesto direktnih opozoril raje preverite, če nevarnosti voznik opazi in prepozna sam (ne opozorite na pešca, ki čaka na prehod, ampak vprašajte, če na začrtani poti morda vidi kaj posebnega). Opazujte, katere vozniške prvine mlademu vozniku predstavljajo določene težave, in jih na varen in preudaren način skušajte odpraviti. Če tega ni mogoče varno storiti na cesti, se odpravita na prazno parkirišče in vadita med namišljenimi križišči, semaforji in preprekami.
Pazite, kaj in kako govorite
Vloga spremljevalca zahteva posebno obnašanje, ki nikakor ne dovoljuje nervoze, prerekanja ali celo kreganja in negativnega komentiranja. Vedno pazite na svoj ton, izrečene besede in glejte, da bodo navodila pravočasna. Če tega ne zmorete (največkrat je kritičen predvsem del s komentiranjem soudeležencev v prometu), za spremljevalca izberite drugo osebo. Pomembno pa je tudi zavedanje, da ste kot spremljevalec (še večji) vzor mlademu vozniku tudi kadar vozite, zato bodite pozorni na svojo vožnjo, reakcije in govor tudi »le« v vlogi voznika!
Pozabite na prepire in ne pozabite na pohvalo
Manjši prepiri med učenjem vožnje so nekaj povsem vsakdanjega in se dogajajo tudi v šolah vožnje. Ko/če preidejo okvire učenja, učno uro ustavite in si vzemite kratek predah za pogovor. Na drugi strani pa ob uspešno opravljenih manevrih, ki so morda nekoč predstavljali težavo, nikar ne skoparite s pohvalami. Vožnja za mnoge predstavlja eno motorično najbolj zapletenih opravil, zato je za marsikoga vsak napredek manjši mejnik in velik uspeh! Ustrezno ga nagradite s pohvalo, a vseeno ostanite na realnih tleh, saj verjetno ne želite vlivati pretirane samozavesti.
Nasvete je za vas pripravila Avtošola Jarše.
